Three months

🇸🇮 Tri mesece. Ne moreva ravno reči, da tri mesece že potujeva, ker sva dobro tretjino tega časa v karanteni v Mehiki. Ampak kljub nepredvidljivosti situacije in nesigurnosti, kako in koliko se bo lahko potovalo v prihodnje, nama je tukaj lepo in se dobro boriva s karanteno. Ker imava različne ritme, ima Tina jutra večinoma zase ko Miha še spi, on pa zvečer uživa ko Tine zmanjka (včasih res sramotno zgodaj). Dopoldan redno telovadiva in nabirava kondicijo za dan, ko nas končno spustijo ven! Kuhava skupaj, kar sva prej redko počela. Stanovanje je zdaj utrdba proti ščurkom (ne pa toliko proti komarjem) . Tina ima Kindle in tako z zdravo mero slabe vesti podpira Amazon k rasti v najbolj megalomansko svetovno podjetje. Slišiva se s z vami na drugem koncu sveta. Aja, pa vino pijeva. In Pivo. In kakšen rumček. Za živčke 🙂

• 

  Breakfast

• 

  Potica (mehiška verzija)

• 

  Cockroaches blockade 1

• 

  Cockroaches blockade 2

• 

  Malbec.

• 

  New spot.

• 

  Empty as can be.

🇬🇧 To say we have been traveling for three months would be an overstatement, but we are deffinitively on a journey that seems like no other. Petkoti going places are now staying in one place, but keeping busy and doing well in quarantine 🙂 our different rhythms mean Tina has time to herself in the mornings when Miha sleeps, and he enjoys his evenings when Tina dozes off (sometimes embarrassingly) early. We are working out, staying in shape for the day they finaly let us out. We cook together, which was very rare in our previous life. We have cockroach-profed the apartment. With a healthy dose of guilt Tina is supporting Amazon’s ridiculous growth through Kindle books. We talk to all of you across the globe. Oh and we drink wine! And beer and rum. We take all the help we can get to get through this 🙂

Advertisement

20. 4. Water

🇸🇮 Pitna sveža voda iz pipe. Kako enostavno in kako samoumevno v ogromno državah, kar je res super. V Mehiki tudi slučajno nisva za nič prikrajšana, v primerjavi s stotimi milijoni ljudi po svetu, ki sploh nimajo dostopa do pitne vode. Je pa logistika tu drugačna, ker morava vodo kupit in pritovorit do doma, posledično se zato malo bolj zaveš, koliko vode porabiš. Midva za pitje in kuhanje v povprečju potrošiva okoli 40L na teden. Zelo nepomemben podatek, ampak evo, vseeno ga deliva 🙂

🇬🇧 Drinking water from tap. It’s water that is safe to drink or to use for food preparation, we are lucky in Slovenia (and many countries) to be able to take this for granted, or at least to be very comfortable having it. And that’s fantastic! We are not in any way deprived here in Mexico (especially compared to the hundreds of millions of people worldwide that don’t have access to safe water sources!), but the logistics is different. We do have to carry it home, which makes you more aware of your consumption 🙂 not that it is in any way important information, but we use aprox. 40L per week for cooking and drinking.

16. 4. Jeza

Danes sem jezna. Iz čisto sebičnih razlogov. Ko si nečesa želiš tako dolgo, da si sploh ne upaš verjet, da bi se lahko kdaj zgodilo, pa potem spoznaš še človeka, s katerim si predstavljaš uresničit svoje najbolj neverjetne želje in po čudežu je ta čudovit človek za. In potem minejo leta, ko zaradi tega in tistega daš plane na stran, skoraj pozabiš nanje ker se zdijo tako nemogoči, da ni smiselno niti sanjat. Ampak želja tli nekje tam daleč, in pride dan ko ne veš niti kdaj niti kako, kar naenkrat se zdi, da to res lahko izpelješ. Si upam verjet, da se lahko uresniči nekaj tako norega, da se lahko to zgodi meni, v mojem življenju? In ko to potem dejansko izvedeš, ko se dan za dnem počasi privajaš in sproščaš v novo realnost, začenjaš verjet da ti to res lahko pripada, v tvojem življenju, z najljubšo osebo… Pride virus. VIRUS.

Ja, popolnoma se zavedam, da tudi ko jemljem to situacijo najbolj osebno, gre za svetovno krizo, da je milijonom ljudem nepredstavljivo težje, da imam neskončno razlogov za hvaležnost. Vem. Ampak danes, za nekaj trenutkov, sem jezna.

Plaže so do nadaljnega zaprte po celi Mehiki.